Posvet ob 71. Tednu otroka®
Celotno sporočilo za javnost je dostopno tukaj.
Emir Jušič, ravnatelj Osnovne šole Nove Jarše in zborovodja Rock mulčkov, je izpostavil, da je prijaznost kot otroški zbor – vsak glas šteje in vsaka nota prispeva k harmoniji. “Način, kako komuniciramo, kako delimo misli, so bistvenega pomena. S prijaznostjo dosežemo stvari, ki jih ni moč doseči z močjo. Dosežemo skupne rešitve, kompromise. Za družbo je danes še posebej pomembno, da znamo slišati, prisluhnit, ko tega ne bo, izgine sočutje, prijaznost in pride do teme. Tega si pa nihče ne želi,” je dodal.
Livia Zara Hauptman, predsednica Otroškega parlamenta, je opozorila, da tudi drobne stvari – nasmeh, prijazna beseda ali majhna gesta – lahko popolnoma spremenijo pogled na človeka in naredijo svet okoli nas lepši. “Družina je tista, kjer se vse začne, zato je potrebno ves čas poudarjati, da je za lepe odnose, za našo prijaznost v družbi, odgovorna najprej družina. Naša prijaznost ali neprijaznost je refleksija stanja doma”.
Polona Požgan, komunikacijska strokovnjakinja in motivatorka, je dodala, da prijaznost ni le vljudno reči “prosim” in “hvala”, temveč je odločitev, da smo prisotni, poslušamo in spoštujemo sebe ter druge, pri čemer lahko majhna gesta povzroči velik odmev: “V številnih podjetjih, ko predavam, sem zelo pogosto slišala dva stavka, prvi je: ko bom jaz imela večjo plačo, bom tudi jaz prijazna. Prijaznost nima nobene zveze s številko na TRR-ju. Ker potem bi bili najbolj bogati ljudje, najbolj prijazni, pa je pogosto ravno obratno. Potem je pa še en stavek, ki bi ga najraje kar prepovedala, to je: to ni moje delo. Namesto tega bi se vsi morali naučiti uporabljati stavek: kako ti lahko pomagam? To je stavek, ki je izhodišče za prijaznost.”
Zori Jakolin: “Prijaznost je tiha nit, ki povezuje ljudi. Majhne geste ustvarjajo velike spremembe, saj odpira srca in daje moč, ko jo najbolj potrebujemo.”